Poplave so naravni pojavi z velikimi posledicami za družbo in okolje. Pri poplavi se voda nenadzorovano razliva preko bregov struge. Poplavljanje ima lahko velik vpliv na družbo, predvsem tam, kjer poplava prizadene večje število ljudi in različne človekove dejavnosti. Poplave povzročajo neposredno in posredno škodo v poljedelstvu, prometu, energetiki, na infrastrukturi, objektih in drugje ter predstavljajo tveganje za onesnaženje okolja, za življenja in zdravje ljudi. Sekundarna oz. posredna (indirektna) škoda po poplavi je lahko obsežna in z dolgotrajnimi posledicami, ki jih je včasih težko ovrednotiti. Tako npr. poznamo negativni posredne učinke poplav na gospodarstvo, turizem in prehrambeno industrijo ter negativne psihološke učinke na osebe, ki jih je poplava prizadela. Ob nekaterih poplavah je mogoče prepoznati tudi določene pozitivne učinke kot so na primer bogatenje podtalnice v sušnih območjih, izboljšanje rodovitnosti tal in biodiverzitete površinskih voda s transportom hranil, naravno uravnavanje ekosistemov, idr.
Vzroki za nastanek poplav so naravnega in človeškega izvora. Pogosti vzroki za nastanek poplav so povečane količine padavin, dolgotrajne padavine, padavine v povezavi s taljenjem snega in ledu, kratkotrajne padavine z veliko intenziteto, predhodna namočenost tal, zajezitve strug vodotokov, delovanje hudournikov, pa tudi neurja, tropski cikloni, tsunamiji, plimovanje, potresi v povezavi s porušitvijo pregrad, naravno ali antropogeno povzročeno posedanje tal, idr.
Poplave lahko delimo glede na različne kriterije, a generalno lahko rečemo, da se poplave delijo na pet glavnih tipov:
- Nižinske poplave nastanejo zaradi razlike v hitrosti dotekanja visokih vod in (premajhne) odtočne zmogljivosti rečnih strug v nižinskem toku večjih rek. Voda se razlije po ravninah in zaradi zmanjšane transportne sposobnosti odlaga naplavine.
- Poplave na kraških poljih nastanejo zaradi presežka dotekajoče vode nad zmogljivostjo kapacitet kraških podtalnih sistemov. Te vrste poplav nastopajo redno, pogosto v letnih intervalih, in počasi. Voda stoji več dni ali tednov in le počasi odteka skozi kraško podzemlje.
- Hudourniške poplave so kratkotrajne in izjemno silovite, povzročajo pa jih kratkotrajne in intenzivne padavine, ki so v Sloveniji najpogostejše ob poletnih neurjih in jesenskih deževjih. Pojavljajo se v gorskem svetu, v hribovjih in gričevjih na hudournikih, na katerih zaradi močnega transporta plavja in plavin prihaja do zajezitev in nato do prebojev ter nastanka močnejših poplavnih valov. V Sloveniji je približno 237.000 ha zemljišč (12 % celotnega slovenskega ozemlja), ki so na območjih hudourniških poplav, ena tretjina (27.000 km) vodnih tokov pa ima hudourniške značilnosti.
- Morske poplave nastanejo ob kombinaciji visoke plime, nizkega zračnega pritiska in vetra v smeri proti kopnemu, ko se gladina morja dvigne nad višino običajne visoke plime.
- Mestne poplave so posledica človekovih posegov v prostor in najpogosteje nastanejo ob kratkotrajnih in intenzivnih padavinah, ko zaradi hitrega odtoka s streh in asfaltiranih površin površinski odtok preseže odtočno sposobnost kanalizacijskega sistema.
Razni deli Slovenije so bili v zadnjih 25 letih pogosto poplavljeni. Poleg smrtnih žrtev kot posledice poplavnih dogodkov je ocenjena neposredna škoda (brez DDV):
- po poplavah leta 1990 znašala cca 580 mio EUR,
- po poplavah leta 1998 znašala cca 180 mio EUR,
- po poplavah leta 2007 znašala cca 200 mio EUR,
- po poplavah leta 2009 znašala cca 25 mio EURov,
- po poplavah leta 2010 znašala cca 190 mio EURov,
- po poplavah leta 2012 znašala cca 310 mio EURov in
- po poplavah leta 2014 znašala cca 255 mio EUR.
V zadnjih cca 25 letih so večji poplavni dogodki v Sloveniji torej povzročili za cca 1800 mio EURov škode (cca 2100 mio EURov z DDV). Samo v zadnjih 10 letih pa so večji poplavni dogodki v letih 2007, 2009, 2010, 2012 in 2014 v Sloveniji povzročili za cca 1000 mio EURov škode (cca 1200 mio EURov z DDV). V zadnjih 10 letih se torej v Sloveniji srečujemo s cca 120 mio EUR neposredne škode kot posledice poplav, če pa ocenimo še dodatno posredno škodo škodo (izpad prihodkov gospodarskih subjektov, propad podjetij, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave, dolgoročne posledice, itd.) lahko grobo ocenimo, da se v Sloveniji srečujemo s cca 150 mio EUR letnih škod kot posledice poplav.
V Sloveniji v zadnjih letih po velikosti izstopajo naslednje poplave:
- Poplava leta 1990 je imela največje posledice za družbo: prizadeti sta bili 2/3 slovenskega ozemlja, v vplivnem območju je bilo 240.000 ljudi, od tega okoli 2.600 evakuiranih, poplavljenih je bilo 5231 objektov, od tega 190 uničenih, 398 poplavljenih industrijskih objektov, 96 porušenih in 280 poškodovanih mostov, 2683 km poškodovanih cest, 480 sproženih plazov.
- Leta 2007 so padavine presegle povratno dobo 250 let, narasli so manjši in srednje veliki vodotoki, ki so povzročili hudourniške poplave na 1/3 ozemlja Slovenije. Najslabše razmere so bile v povirju Selške Sore ter v Škofjeloškem hribovju. Selška Sora je v Železnikih s pretočno konico 310 m3/s močno presegla pretok s 100-letno povratno dobo. Poškodovanih je bilo 4329 stanovanjskih objektov, 979 gospodarskih objektov, okoli 2000 km cest, 147 mostov.
- Jesenske poplave leta 2010 so prizadele 3/4 slovenskega ozemlja (170 občin) in med ostalim tudi Ljubljano.
- Leta 2012 so nastale poplave v zgornjem Posočju, na Koroškem, v Savinjski dolini, na območjih Save Bohinjke, Save Dolinke, Sotle, v Zasavju, Posavju, ob Muri in Dravi.
- V drugi polovici leta 2014 so se v Sloveniji zgodili številni, zaporedno in kmalu si sledeči poplavni dogodki.
