Reka Kolpa je največji pritok reke Save na Hrvaškem. Skupna velikost porečja je 10.236 km2; del porečja se nahaja v Republiki Sloveniji, del pa tudi v Bosni in Hercegovini. Porečje Kolpe na Hrvaškem je veliko 8.412 km2 in predstavlja 15% ozemlja Republike Hrvaške. Skupna dolžina vodotoka je 294,4 km. Del zgornjega toka Kolpe je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško.
Kolpa izvira na severovzhodnem pobočju Risnjaka kot kraški izvir. Porečje se nahaja v severozahodnem delu Dinarskega gorstva, nižinski del se nahaja na robu Panonskega bazena. Okoli 27 % površine porečja je kras, kar znatno vpliva na vodni režim. Skupna višinska razlika od izvora do izliva je 227 m. V mejnem delu ima reka Kolpa značilnosti tipa soteske, vodni režim pa je hudourniški. Naravne značilnosti (podnebne, geografske, geološke) porečja Kolpe se od jugozahoda proti severovzhodu izrazito spreminjajo, od vlažnega gozdnega visokogorskega krasa preko pašniških planot fluviokrasa do delno kultiviranega nižinsko-gričevnatega terena z značilnostmi celinskega podnebja. Čezmejno porečje Kolpe ima do profila Kamanje površino 2.168 km2. V čezmejnem delu porečja s Slovenijo so značilne povprečne letne padavine od 1700 mm do 2900 mm, povprečna temperatura zraka pa znaša 11,6°C. Značilnosti vodnega režima so pojavi visokih voda v obdobju jesen-zima-pomlad, intenzivno povečanje vodnih valov, ampak tudi hitro upadanje, v poletnem obdobju pa se beležijo minimalni pretoki.
Reka Čabranka
Reka Čabranka izvira neposredno blizu mesta Čabra. Dolvodno od Zamosta se Čabranka izliva v reko Kolpo. Skupna dolžina reke Čabranke od izvira do izliva v reko Kolpo je 13,4 km. Vertikalna stabilnost pretoka je fiksirana z nizom pragov, medtem ko so ob prometnicah in v naseljenih krajih vertikalno utrjene brežine.
Pojav poplav na Čabranki oziroma širjenje večjih poplavnih valov vzdolž njenega toka je povezan s večdnevnimi močnimi padavinami v porečju, ki vodijo do nasičenosti tal. Namočenost tal v kombinaciji z intenzivnim površinskim dotokom pritokov in hudourniških tokov povzroča nastanek poplavnih valov v strugi Čabranke. Ti valovi trajajo kratko (do 24 ur), vendar so povezani s tokom velike hitrosti in močnim prenosom sedimenta (proda) in plavajočih snovi. V takšnih situacijah na mestih prečnih objektov (mostovi, prepusti) in večjih zožitev prihaja do nastanka zamaškov in preprek, kar bistveno poveča uničevalno moč takšnih poplav. Maksimalni zabeležen nivo vode na limnigrafski postaji Zamost je znašal 344 cm, kar ustreza pretoku 128 m3/s.
Reka Kolpa od izvira do Kamanja
Izvir reke Kolpe je na severni strani Risnjaka na višini 319 m nadmorske višine in prestavlja tipični kraški izvir. Njegova izdatnost je med 0,5 do nekaj 10 m3/s.
Kolpa v Sloveniji in na Hrvaškem vzdolž svojega toka poplavlja naseljena območja v kanjonih, kjer je struga omejena s prometno cesto ali naseljem. Poplavlja tudi lokalne razširitve doline, ki se raztezajo ob strugi. Zaradi poselitve so v tem območjih značilne škode zaradi poplav, vendar so bile v zadnjih letih deloma zmanjšane zaradi izgradnje vodnogospodarskih zaščitnih objektov. Vzdolž struge Kolpe je bil skozi zgodovino zgrajen niz prečnih vodnih pragov z namenom stabilizacije dna in za koriščenje vodne sile za delovanje mlinov in žag. Pragovi na Kolpi pomenijo stabilnost pretočnega profila struge in jih je na mejnem delu Kolpe okoli 60. Pragovi so iz kamna, v zadnjem času pa so jedra zaradi stabilnosti in dolgotrajnosti iz armiranega betona.
V zadnjem času so vzdolž reke izvedene tudi številne utrditve brežin z namenom zaščite naselij in prometnih cest na desnem bregu reke Kolpe. Primeri takih objektov so utrditve brežin Hrvatsko, Kuželj in Brod na Kupi. Na pritokih reke Kolpe so zgrajeni zaščitni regulacijski objekti in to predvsem na spodnjem delu hudournika Turke in delu reke Kupice skozi naselje mala Lešnica. Poleg naselij reka Kolpa s pritoki pogosto poplavlja tudi kmetijske površine ob reki, ki predstavljajo neurejeno poplavno območje.
Na levem bregu so poplavno ogrožena naselja: Bosiljeva Loka, Mirtoviči, Kuželj, Gladloka, Petrina, Pirče, Vas, Dolenja in Gorenja Žaga, Grgelj, Vrt, Dol, Prelesje, Sodevci, Gorenji Radenci, Dragoši, deloma Krasinec, Križevska vas, območje MMP Metlika, D. Rosalnice, Radoviči.
