Frisco - DravaReka Drava izvira na Toblaškem polju v Italiji. Teče skozi Avstrijo in blizu Dravograda vstopi v Slovenijo. Slovenijo zapusti pri Središču ob Dravi. Skozi Hrvaško teče skoraj 323 km z višinsko razliko 115m in se pri Aljmašu izliva v Donavo. Drava s svojim tokom povezuje alpsko in panonsko območje. Na profilu meje med Avstrijo in Slovenijo je prispevne površine cca 12.000 km2, pri profilu HE Formin pa 13.590 km2. Med HE Formin in HE Varaždin sprejme dva relativno velika pritoka (Dravinja in Pesnica), tako da ima prispevne površine na profilu pri HE Varaždin 15.379 km2. Drava je največji pritok Donave v Republiki Hrvaški. Del skozi Hrvaško je dolg 322,8 km (celotna dolžina Drave je 749 km) in je v posameznih delih slovensko-hrvaška in hrvaško-madžarska državna meja. Površina porečja Drave na Hrvaškem je 7015 km2 (16,5 % skupne površine porečja Drave, ki meni 41.238 km2).

Reka Drava ima fluvialno-glacijalni (dežno-ledeniški) vodni režim – značilna zanj je majhna vodnatost pozimi in velika vodnatost v drugi polovici pomladi ter na začetku poletja. Tako so najnižji pretoki Drave v januarju in februarju, medtem ko so najvišji maja, junija in julija zaradi topljenja snega in ledu ter pojava letnih najvišjih količin padavin. Srednji pretok Drave na Hrvaškem se giblje od 326 m3/s na meji s Slovenijo do 561 m3/s pri izlivu v Donavo.

Drava v Sloveniji teče po aluvialni ravnici (Ptujsko polje), ki se pri državni meji nadaljuje v aluvialno ravnico Varaždinskega polja. Na tem odseku Drava dobi tri desne pritoke (Zajza, Škarnik in Pošelitva) in šest levih pritokov (Pesnica, Pušenski potok, Frankovski potok, Libanja, Črnec in Trnava Draska). Na tem delu je tudi korito Drave pri HE Formin (od km 314+100, kjer je vtok odvodnega kanala HE Formin, do km 322+100), akumulacijsko jezero Ormoško jezero/HE Varaždin (od km 308+600 do 312+600), na delu od 297+600 do 308+600 pa je korito Drave ob HE Varaždin.

Frisco - DravaStalne poplave širokih razsežnosti in težave pri plovbi pri nizkih vodostajih so v začetki dvajsetega stoletja spodbudile gradnjo mnogih ureditev in tako je bilo od leta 1805 do 1848 na odseku Drave od izliva Mure od izliva v Dravo izvedeno 62 prekopov, s čimer je bil rečni tok skrajšan za 75 km ali 23 % njegove predhodne dolžine. Sistematična regulacijska dela na Dravi so se z namenom lažje plovbe po Dravi začela leta 1884, leta 1908 pa se je z istim namenom začela regulacija struge. Do prve svetovne vojne se je Drava uvrščala med najbolj regulirane reke v teh prostorih, plovba z ladjami je potekala do Botova. Po letu 1918 je zaradi novonastale politične razdelitve prišlo do upada intenzivnosti plovbe po Dravi, plovna pot pa je bila skrajšana do Terezinega polja.

Specifičnost vodnega območja v trenutnem in bodočem stanju ter gospodarski kriteriji kot osnovno načelo so bili odločujoči pri določanju optimalnih tehničnih rešitev ureditve vodotoka in varstva pred poplavami. Ker Drava v večjem delu predstavlja državno mejo, se načrtovanje dela na odsekih skupnega interesa s sosednjimi državami odvija na temelju meddržavno usklajenih študij.

Velika regulacijski posegi so sledili predvsem po poplavah, ki so bile na Dravi leta 1965 in 1966 gorvodno od izliva Mure ter leta 1965, 1966 in 1972 dolvodno od izliva Mure. Zaradi nestabilnosti struge so bile utrjene mnoge brežine, zgrajeni so bili pragovi, pregrade in prekopi.

Drava je vedno predstavljala možnost prometne povezanosti, tako po obali, ki je v največji meri v aluvialni ravnici, kot s plovbo. Naselja ob Dravi so bila že v rimskem času (Ptuj, Petrijanec), glede na bogastvo gozdov, pa je na Dravi bilo tudi splavarstvo.

Frisco - DravaNa odseku skupnega interesa Drave za Slovenijo in Hrvaško so izgrajeni objekti HE Formin in HE Varaždin. Objekti hidroelektrarn so načrtovani in izvedeni tako, da zagotavljajo varnost pred poplavami s povratno dobo 1000 let. Ob hidroelektrarnah je (stara) struga Drave, ki je dolvodno od pregrade HE Formin desno od kanala hidroelektrarne, dolvodno od pregrade HE Varaždin pa levo od kanala hidroelektrarne. Tako večji del srednjih in nizkih pretokov odteka po dovodnem kanalu do HE Formin, v strugi pa ostane le predpisani minimum – ekološko sprejemljiv pretok, ki je poleti 10 m3/s (od 15. 3. do 15. 10.), pozimi pa 5 m3/s (od 15. 10. do 15. 3.). Razmere so pri visokih vodah povsem drugačne, saj zaradi obratovalnega režima elektrarne večji del vode odteka po strugi in samo manjši del po kanalu. Posledice tako spremenjenim odtočnih razmer so opazne na morfologiji struge in propadanju nekaterih vodnih objektov, predvsem kombiniranih z lesom in fašinami, ki so se nepričakovano večji del leta znašle na suhem. Prihaja do konsolidacije spini in njihovega intenzivnega zaraščanja, s tem pa do nezmožnosti premikanja sedimenta (proda). Gola prodišča so vse redkejša in izginjajo, nadomeščajo jih močno zaraščeni bregovi in otoki. Rezultat tega je znatno zmanjšanje pretočnega profila in s tem povezan dvig gladine visokih voda in vse večji obseg poplav z bočno in globinsko erozijo ter poškodovanjem nasprotnih bregov na odsekih, kjer so se sipine prekomerno povečale. Kljub temu, da je zaradi verige elektrarn na Dravi prekinjen pretok sedimenta, je po vsaki veliki vodi možno opaziti intenzivno povečanje sipin in odlaganje sedimenta. Medtem ko se v sredini struge nalagajo večje frakcije, se ob brežinah in predvsem na zaraščenih delih, kjer hitrost vodnega toka upade, nalagajo lebdeče plavine, ki se še vedno transportira vzdolž struge. Zelo verjetno sediment izvira prvenstveno iz bočne in lokalne globinske erozije, ki je posledica zmanjšanja profila zaradi zaraščanja in povečanja sipin tako na bregovih kot sredi struge.

Frisco - DravaNa podlagi opazovanja oz. spremljanja stanja je bilo v preteklih letih ugotovljeno, da je struga Drave pri pretoku cca 500 m3/s povsem polna in prihaja do razlivanj po logih in travnikih ter pomožnih objektih v priobalnem pasu. Pri večjih pretokih se obseg razlivanja naglo povečuje. Pri pretoku 800 m3/s se prične pri Borlu poplavljanje ceste Ptuj – mejni prehod Zavrč. Cesta je do upada vod zaprta. Pri višjih pretokih (Q10 in več) so poplavljeni že posamezni stanovanjski objekti v naseljih Nova vas pri Markovcih, Vapošnica, Muretinci, Gajevci, Stojnci in Dolane, farme piščancev in druga infrastruktura. Potencialno nevarnost predstavlja tudi bočna erozija.

Na odseku Drave z vodnimi stopnjami (HE Varaždin, HE Čakovec in HE Dubrava, od km 241+850 do 312+600) so se spremenili naravni pogoji odtoka. Z vidika varstva pred poplavami izgrajen sistem hidroenergetskih objektov (nasipi akumulacij, dovodni in odvodni kanali, pregrade in ostali objekti) s pravilnim upravljanjem in tehničnim vzdrževanjem zagotavlja veliko stopnjo varnosti, glede na to, da so hidroenergetski objekti dimenzionirani za pretoke s tisočletno povratno dobo (Q=3.300 m3/s). Poleg tega se je z izgradnjo omenjenih hidroenergetskih objektov po eni strani povečala stopnja varnosti vodnogospodarskih nasipov zaradi zmanjšanja poplavnih voda, ki tečejo po ‘starih strugah’, po drugi strani pa zmanjšala stopnja varnosti zaradi razvoja vegetacije v stari strugi. Zaradi prečnih objektov na obravnavanem odseku vodotoka prihaja do sprememb transporta sedimenta in posledično do sprememb hidromorfološkega stanja

 

Desni breg

Na gorvodnem delu odseka Drave v skupnem interesu je desni breg visok in ni potrebno graditi zaščitnih objektov. Ko se odpre aluvialna ravnica (Varaždinsko polje), desni breg ni več visok. Na desnem bregu Drave je zgrajen protipoplavni nasip Virje Otok-Brezje, ki je gorvodno vezan na visoki breg, dolvodno pa se priključi na nasip akumulacije HE Varaždin. Ta nasip je dolg 3,72 km in ne zagotavlja primerne zaščite pred visokimi vodami, ker je prenizek in nima zadostnega profila. V poplavnem dogodku 2012 je bil ta nasip prelit in prebit. Dolvodno od pregrade HE Varaždin je v prostoru med kanalom hidroelektrarne in Drave naselje Svibovec. Za zaščito tega območja je zgrajen protipoplavni nasip Varaždin-Svibovc-Družbinec, ki je vezan na objekte HE Varaždin.

 

Levi breg

Dolvodno od pregrade Markovci (pregrada HE Formin) je levi breg nizek in pogosto poplavljen. Po vtoku odvodnega kanala HE Formin in Pesnice je levi breg visok. Poleg tega je zelo blizu brega zgrajena železniška proga, ki povečuje zaščito pred visokimi vodami. V poplavah 2012 so visoke vode Drave na dveh mestih prelile in prebile odvodni kanala HE Formin in s tem povzročile visoko škodo. Dolvodno od pregrade HE Varaždin je na levem bregu ozek retencijski prostor, ob robu katerega se nahaja vrsta naselij. Med Dravo in naselji je zgrajena železniška proga dvignjena nad okoliški teren in to predstavlja zaščito pred visokimi vodami v smislu nasipa. Naprej dolvodno vlogo nasipa prevzame cesta Čakovec-Ormož, od katere se nadaljuje nasip Trnovec.

Fotografije porečja v FOTOGALERIJI.