Frisco - BreganaReka Bregana s svojo gosto hidrografsko mrežo se razpostira na cca 92 km2 porečja in je s svojim glavnim tokom dolga 26,02 km. Bregana je v svojem srednjem delu do izliva v Savo vodotok med Hrvaško in Slovenijo. Glavni pritoki reke Bregane na Hrvaškem so Tisovačka Bregana, Rakovac, Dobri potok, Jarak, Velika Draga, Škrbotnik in Breganica, v Sloveniji pa so to nekateri manjši potoki, Sevškov jarek in Kamenjak.

Hidrografsko pripada porečje Bregane porečju reke Save in je večinoma pokrito z gozdom; značilna pa so tudi strma pobočja, ki rezultirajo v velikem baznem odstoku, kar se kaže v srednjem pretoku 1,36 m3/s in precejšnjih erozijskih procesih. Manjši del porečja pa predstavljajo naselja in kmetijska zemljišča.

Visokovodni dogodki v letih 2005, 2014 in 2015 kažejo na izrazit hudourniški značaj Bregane s konkretnimi lokacijami poplavljanja. Prestopanje bregov Bregane se kaže v poplavljanju domačij, ogrožanju utrjenih brežin in odnašanju materiala. V času divjanja vodotoka so bili uničeni betonske kaskade, mostovi in prepusti, poškodovane so bile asfaltne in makadamske ceste, prav tako pa je odložen material ponekod zmanjšal pretočnost same glavne struge. V mesecu maju leta 2015 je bil ob intenzivnih padavinah precej poškodovan izliv Bregane v Savo; premaknil se je tok in korito, kar je z nadaljnjim delovanjem ogrožalo celo nasip ob reki Savi, ki se nahaja v bližini. Ti škodni dogodki so predvsem posledica le delne (ne-popolne) ureditve vodotoka, ki v večini svojega toka ni zmožen prevajati niti 10-letnih vod. Prav tako je na nekaterih odsekih vodotoka prišlo do mašenja raznih profilov, kar seveda v ozki dolini povzroča dodatne probleme z vidika poplavljanja.

Iz preteklosti so znani načrti za ureditev Bregane, ki so vključevali 7 retenzijskih površin, kjer bi se razlivala voda v času visokih voda, se tako sploščilo konico poplavnega vala ter bi se tako ščitilo dolvodno ležeča naselja. Te načrti nikoli niso bili tudi dejansko izvedeni.

Frisco - BreganaUreditev vodotoka pa je bila izvedena na 2 km dolgem odseku vodotoka gorvodno od mostu Bregana-Obrežje. V 80ih letih prejšnjega stoletja je bila zaključena tudi ureditev odseka med mostom Bregana-Obrežje in avtocesto Zagreb-Ljubljana ter dolvodno.

Reka Bregana je bila cca 30 let nazaj urejena zgolj parcialno; od takrat pa so se precej intenzivirali erozijski procesi v okviru njenega celotnega porečja, prav tako pa je dodatni pritisk na večjo verjetnost poplavljanja povzročila tudi bolj intenzivna pozidava. Z vidika ohranjanja narave je reka Bregana na hrvaški strani zaščitena in pomembna za ohranjenost več vrst rib, kar tudi pomembno vpliva na procese samega upravljanja z vodotokom.

Na reki Bregani je bila nasproti Remontnega zavoda leta 1952 vzpostavljena tudi vodomerna postaja Bregana Remont. Za obdobje 1970-2004 je bila najvišja vrednost maksimalnega zabeleženega pretoka 30,6 m3/s – v primerjavi s tem je bila visoka voda v letu 2005 ocenjena na 72,8 m3/s, kar je več kot dvakrat večja vrednost od prej najvišjega zabeleženega pretoka. Podobna situacija se je ponovila tudi v letih 2014, 2015 in 2016, pri tem da je bil 13.09.2014 izmerjen najvišji pretok 84,11 m3/s, kar definitivno kaže na določene spremembe v okviru porečja in zahteva dodatna vlaganja, da se poplavno zaščiti prebivalstvo, infrastruktura in ostali poplavno ogroženi subjekti.

Fotografije porečja v FOTOGALERIJI.