Hidrološko in (matematično) hidravlično modeliranje v praksi predstavlja izdelavo matematičnih (oz. računalniških) modelov, s katerimi bolj ali manj točno in bolj ali manj podrobno simuliramo procese iz narave. S pomočjo najsodobnejših računalniških orodij je danes mogoče modelirati in simulirati številne procese vezane na poplave in obvladovanje poplavne ogroženosti. Dva izmed ključnih procesov sta modeliranje gibanja oz. transporta vode v okviru porečij ali drugih zaključenih območij (ti. hidrološko modeliranje) ter detajlno modeliranje razlivanja in gibanja vode ob nastopu določenih situacij (ti. hidravlično modeliranje) na krajših oz. omejenih odsekih vodotokov. Prav tako je dandanes mogoče simulirati tudi številne druge procese vezane na upravljanje z vodami.
Rezultat hidrološkega modeliranja je ti. hidrološki model oz. računalniško orodje, ki nam v okviru območja ali porečja ali odseka vodotoka omogoča vpogled v količine oz. pretoke vode, ki se spreminjajo v času. Hidrološki modeli se uporabljajo za izračune konic ali celotnih poplavnih valov v posameznih profilih celotne mreže modeliranih vodotokov ob nastopu raznih padavinskih in drugih scenarijev ter za napovedovanje poplav.
Rezultat hidravličnega modeliranja pa je ti. hidravlični model določenega odsega vodotoka, s katerim se lahko simulira in omogoči detajlen vpogled v (hidravlično) stanje na posameznih manjših delih modeliranega območja (ponavadi odseka vodotoka), in sicer – konkretne globine, konkretne hitrosti in druge karakteristike.
Rezultati tako hidrološkega kot hidravličnega modeliranja se uporabljajo za različne namene; predvsem pa se uporabljajo za pripravo in izvajanje raznih vrst protipoplavnih ukrepov (napovedovanje poplav, kartiranje poplavnih območij, simulacije poplavnih dogodkov, pripravo in razvoj gradbenih in drugih protipoplavnih ukrepov, itd.).
Ob tem pa velja poudariti, da morajo vsi rezultati hidrološkega ali hidravličnega modeliranja na koncu prestati tudi kritično presojo izkušenega strokovnjaka ali skupine strokovnjakov, po možnosti tudi lokalnega poznavalca razmer. Še tako sofisticirano programsko orodje ali model se lahko zgolj približa realnemu stanju in nemalokrat se zgodi, ko je treba določene rezultate na podlagi praktičnih izkušenj in podatkov o preteklih dogodkov korigirati.
